 |
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
Bucka
Administrator foruma
Pridružen/-a: 24.09. 2011, 17:48
Prispevkov: 25607
Kraj: Kranj
|
 Objavljeno: 15 Mar 2015 19:03 Naslov sporočila: |
 |
|
Kaj naša najljubša barva pove o nas
Najsi bo to živahna oranžna ali umirjena zelena, barve so lahko ključ do razumevanja naše osebnosti. Je naša najljubša barva bela? Modra? Morda rdeča? Preverimo, kaj pove o nas.
N - Bela barva je simbol čistosti, nedolžnosti in naivnosti. Bela ima močno konotacijo z mladostjo in s čistostjo. Če ste starejša oseba, lahko bela odraža željo po perfekciji in nedosegljivih idealih, lahko pa simbolizira željo po preprostosti ali preprostem življenju.
V - Bela barva je simbol nedolžnosti, čistosti in preprostosti, mnogi pa jo povezujejo tudi z mladostjo in naivnostjo. Če ste starejša oseba, lahko vaša ljubezen do bele barve simbolizira željo po popolnosti in nemogočih idealih, morda kaže celo na to, da si želite osvojiti nekdaj izgubljeno mladost in svežino. Lahko pa je bela barva tudi znak želje po preprostosti in enostavnem življenju.
N - Rdeča je barva moči, zdravja in vitalnosti. To barvo pogosto izberejo družabni, nekoliko agresivni in impulzivni ljudje – ali kdo, ki si tak želi biti. Rdeča se dobro ujame z ambicioznostjo, toda tisti, ki jo izberejo, so lahko včasih odrezavi in odločeni, da v življenju dosežejo, kar lahko, so pa tudi optimistični in ne prenesejo monotonosti.
PSN - Ljubitelji rdeče barve so pogosto zelo strastni, čisti in dinamični. V življenju želijo uživati, so polni energije in težko jim je slediti. Zelo so čustveni, od ljudi okrog sebe pa pričakujejo dinamični pristop k življenju.
V - Rdeča je barva moči, zdravja in vitalnosti. Običajno jo izbirajo agresivni, prodorni, energični in impulzivni ljudje oziroma tisti, ki bi takšni radi bili. Rdečo povezujemo z ambicioznostjo, vendar pa so ljudje, ki izbirajo to barvo, lahko včasih videti tudi osorni. So odločeni, da bodo iz življenja potegnili, kar se da dobrega, hitro presojajo ljudi in se znajo v trenutku postaviti na eno ali drugo stran. Oboževalci rdeče so optimistični in ne prenesejo monotonosti, so pogosto nemirni in se le redko ozirajo na svoja čustva, lastnosti in potrebe, zato se velikokrat ne zavedajo svojih pomanjkljivosti. Redko so objektivni, za napake pa pogosto krivijo druge. Osebe, ki so po naravi mirne in obožujejo rdečo barvo, s tem izražajo željo po toplini, moči in življenju ali pa skrivajo svojo krhko osebnost pod močno zunanjostjo.
N - Oranžna barva je barva razkošja in udobja, izberejo jo razposajene ter zabavne in ljubeče osebe, ki imajo rade živahen družabni krog. Ljudje te barve so lahko nekoliko nagnjeni k dramatičnosti, drugi jih opazijo, na splošno pa so dobrosrčni in priljubljeni. Oranžna barva je barva mladosti, moči, neustrašnosti, radovednosti in nemira.
V - Je barva razkošja in užitka in jo običajno povezujemo z osebami, ki obožujejo luksuz, zabavo in živahno družbeno okolje. Ljubitelji oranžne barve so nagnjeni k dramatiziranju in se radi izpostavljajo, kljub temu pa gre za dobre, priljubljene ljudi, ki so vedno na razpolago. Znajo biti tudi muhasti in neodločni, a se vedno trudijo biti prijetni in ugajati. Oranžna je barva mladosti, moči, neustrašnosti in radovednosti.
N - Barva sreče, modrosti in domišljije je rumena barva. Ljudje, ki jim je ta barva ljuba, so po duhu pustolovski, stremijo k novostim in samoizpolnitvi. Rumena barva "opisuje" iznajdljive ljudi z dobro poslovno žilico in s smislom za humor. Včasih se radi izognejo odgovornosti in imajo raje svobodno mišljenje.
PSN - Osebe, ki obožujejo rumeno barvo, so vesele in optimistične. So srečne, temperamentne in vedno dobre volje. Odlikuje jih tudi zelo dober smisel za humor.
V - Rumena je barva veselja, modrosti in domiselnosti. Je najljubša barva ljudi, ki so po duši avanturisti, v življenju iščejo novosti in neobičajne zadeve. Rumeno barvo običajno povezujemo s sončnostjo in iznajdljivostjo, smislom za sklepanje poslov in močnim smislom za humor. Je barva intelektualcev in oseb, ki opravljajo mentalna dela. Ti ljudje so bistri in natančni, imajo dobro izoblikovano lastno mnenje in visoke cilje v življenju. Včasih se kljub temu radi izognejo odgovornosti, saj jim je svoboda veliko ljubša.
N - Zelena barva je barva harmonije in ravnovesja. Simbolizira upanje in mir, po navadi je všeč nežnim in iskrenim ljudem. "Zeleni" ljudje so dokaj družabni, vendar ljubijo mir. Do sebe so velikokrat skromni in potrpežljivi, zato lahko kdaj izkoristijo tudi druge.
PSN - To so naravne osebe, vesele, odprte, optimistične, svoja čustva kažejo zelo intenzivno. Uživajo v vsem, kar je povezano z naravo, cenijo osebnost, materialne stvari jim niso vrlina.
V - Zelena je barva harmonije in ravnovesja. Simbolizira upanje, nov začetek in mir, zato jo povezujemo z nežnostjo in odkritostjo. Ljubitelji zelene so v glavnem iskreni, radi priskočijo na pomoč okolici, so precej družabni in imajo radi mir. Njihova slaba lastnost je ta, da prevečkrat podcenjujejo svoje znanje in sebe, da so sramežljivi in tihi, zato jih okolica rada izkorišča.
N - Ljudje, ki izberejo modro barvo, so pomirjujoči, sočutni in skrbni. To je barva premisleka in introspekcije. "Modri" ljudje so potrpežljivi, vztrajni, vestni in občutljivi. Radi imajo, da jih drugi občudujejo zaradi njihovega značaja in modrosti. So vdani, toda pogosto v skrbeh zaradi togih prepričanj, zaradi česar so lahko v vedenju preveč previdni in nezaupljivi.
PSN - Modri tipi osebnosti so zelo zvesti, racionalni in uravnoteženi. So realistični, umirjeni, vedno so pripravljeni pomagati. So vredni zaupanja.
V - Modra barva izraža mehkobo, umirjenost, sočutje in skrb. Ljubitelji modre barve so preudarni, konzervativni, se zavedajo svoje notranjosti in poznajo svoje dolžnosti. So umirjeni, vztrajni, skrbni, občutljivi in se znajo nadzorovati. Godi jim, če jih kdo občuduje zaradi trdnega značaja, modrosti in zvestobe, vendar pa so pogosto neomajni, globoko verujejo v svoja nefleksibilna prepričanja in so preveč previdni. Ne zaupajo ljudem, ki imajo radi razkošje in blišč.
V - Ljubitelji modrozelene barve so velikokrat oblastni in naporni, diskriminatorni ter sovražno nastrojeni, vendar pa so izjemno privlačni. Znajo biti tudi zelo občutljivi, so intelektualni, uglajeni, vztrajni in nepristranski. Imajo izvrsten okus, so spoštljivi in šarmantni, izjemno sposobni, a radi zavrnejo vsakršno pomoč.
N - Rožnata barva uteleša nežnejše kvalitete rdeče ter simbolizira ljubezen in naklonjenost brez strasti. Ženske, ki imajo rade roza barvo, so materinske, želijo si varnosti, nežnosti in varnega življenja.
V - Rožnata barva uteleša prijaznejše kvalitete ljubiteljev rdeče barve, simbolizira ljubezen in naklonjenost, a brez strasti. Ženske, ki imajo rade rožnato barvo, imajo zelo močan materinski čut, na splošno pa ljubitelji te barve hrepenijo po varnosti, so radi deležni posebne obravnave in želijo imeti urejeno in umirjeno življenje. Potrebujejo veliko ljubezni, se radi počutijo ljubljene in varne, navzven pa velikokrat zato delujejo tudi nežni in krhki. So šarmantni, nežni in včasih neodločni
V - Nežno vijolično oziroma barvo sivke običajno izbirajo ljudje, ki živijo na visoki nogi. Nikoli ne opazijo ničesar nepoštenega, so vedno brezhibno urejeni in lepo oblečeni. Ti ljudje nenehno raziskujejo svojo kulturo in radi odkrivajo najbolj prefinjene reči v življenju, so vzvišeni in si nikoli ne umažejo rok. Običajno gre za ustvarjalne, domiselne, šarmantne in zelo omikane ljudi.
N - Vijolično barvo izberejo ljudje, ki so radi samostojni, nekoliko zahtevni, duhoviti in občutljivi ter imajo možno željo biti edinstveni in drugačni. Ker so temperamentni, zgovorni in umetniški, lahko postanejo ravnodušni in sarkastični, če so napačno razumljeni.
PSN - To so zelo kreativne osebe, navdušuje jih vse, kar je mistično in drugačno, zanima jih ezoterika, alternativa in različne mejne znanosti. Pogosto so zelo duhovni in čisti.
V - Ljubitelji vijolične barve so izjemni individualisti, po naravi izbirčni, občutljivi, dlakocepski, občutljivi in imajo močno željo po tem, da so v nečem edinstveni in izstopajoči. So temperamentni, zgovorni in obožujejo umetnost. Čeprav so duhoviti, so velikokrat sarkastični, okolica pa jih pogosto napačno razume, zato dajejo vtis, da so vzvišeni. Ljubitelji te barve so nekonvencionalni, tolerantni in dostojanstveni, zelo radi pa zasedajo visoke položaje v družbi.
N - Slaba življenjska izkušnja je najverjetneje zaznamovala tiste, ki imajo radi kostanjevo barvo, a jih je tudi spremenila v ljudi, ki so prijetni in radodarni. To je pogostokrat najljubša barva nekoga, ki je v življenju preživel težke čase.
N - Rjava barva je barva vzdržljivosti in potrpežljivosti, izberejo jo vestni, zanesljivi, stabilni in konzervativni ljudje, ki niso impulzivni, so pa lahko netaktični.
PSN - To je barva zemlje. Osebe, ki obožujejo rjavo, so racionalne in ne marajo tvegati. So zelo zanesljive, na njih se lahko zanesete. Močno stojijo za svojimi stališči in razmišljanji.
V - Rjava barva simbolizira vztrajnost in umirjenost, zanesljivost, trpežnost, trdnost ter konzervativnost. Osebe, katerih najljubša barva je rjava, niso impulzivne narave, zaradi česar velikokrat dajejo vtis, da so nejasni in brez načrtov, vendar pa radi prevzemajo odgovornost, so zanesljivi in prijazni.
N - Siva barva je barva previdnosti in kompromisa, radi jo imajo marljivi ljudje, ki iščejo sproščenost in mir. Taki ljudje velikokrat trdo delajo, ne da bi za to prejeli kakršnokoli nagrado. Starejši ljudje, ki imajo radi sivo barvo, imajo radi, da življenje teče dalje in so veseli tako vzponov kot tudi padcev. Mlajši "sivčki" pa se pogostokrat umaknejo iz življenja in zatirajo svojo osebnost.
V - Siva barva je simbol previdnih oseb, ki radi sklepajo kompromise in so delavni ter vztrajni. Iščejo umirjenost in mir, so velikokrat izjemno zaposleni in trdo garajo, čeprav za svoje delo niso nagrajeni. Starejše osebe, ki obožujejo sivo barvo, radi živijo umirjeno življenje z manjšimi vzponi in padci, mlajši ljubitelji sive pa so pogosto zadržani in velikokrat obvladujejo in zadržujejo svoja čustva. So izjemno poslovno naravnani in nagnjeni k temu, da se preveč ženejo k delu.
N - Ljudje, ki izberejo črno barvo, so dostojanstveni in impresivni, ne da bi se pri tem šopirili. Želijo dati vtis misterioznosti, zaradi česar lahko zatrejo lastne želje in cilje.
PSN - To barvo obožujejo individualne osebe. So samostojni in zelo inteligentni. Znajo jasno povedati, da se z njimi ne da kar tako opraviti in jih voditi.
V - Črna barva je značilna za dostojanstvene, vzvišene in vplivne ljudi, ki pa niso bahavi in vpadljivi. Radi dajejo vtis skrivnostnosti, vendar pa izbiro črne barve mnogokrat povezujemo s potlačitvijo lastnih želja in želja po materialnih dobrinah, kar pomeni, da v sebi skrivajo močno hrepenenje.
Vir:
N(ovice)
http://novice24.net/link/148934_kaj-va%C5%A1a-najljub%C5%A1a-barva-pove-o-vas
P(lanet)S(iol)N(et)
http://www.siol.net/trendi/lepota_in_zdravje/aktualno/2012/01/kaj_vasa_najljubsa_barva_pove_o_vas.aspx
V(izita)
http://vizita.si/clanek/dusevnost/kaj-vasa-najljubsa-barva-pove-o-vas.html
LP Bučka 
_________________
O tem, kaj človek v bistvu je,
ni treba v dvomu biti:
V dejanjih bistvo kaže se,
kjer se ne da ga skriti!
(Ljuba Žerovc) |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
Bucka
Administrator foruma
Pridružen/-a: 24.09. 2011, 17:48
Prispevkov: 25607
Kraj: Kranj
|
| Objavljeno: 31 Okt 2015 19:50 Naslov sporočila: |
|
|
Ob jutrišnjem DNEVU MRTVIH ... 
Komuniciranje z umrlimi
... iz onostranstva prihajajo zdravilna sporočila
Ali je smrt res konec vsega? Je naš materialni svet vse, kar obstaja? Ali obstaja svet duhov, s katerimi lahko komuniciramo? Znanstveniki odkrivajo vedno nove dimenzije življenja in ugotavljajo, da materija ni tako trdna, kot se zdi, snovni in duhovni svet pa sta povezana mnogo bolj, kot smo si predstavljali.
Smrt sprejemamo kot del življenja, ampak v negativnem smislu, pravi medij Urška Puš, ki ji je bila sposobnost komuniciranja z mrtvimi položena že v zibelko. "Smrt je rojstvo, je samo prehod v drugo dimenzijo, energijo. Ljudje bi veliko lažje živeli, če bi razumeli, da obstaja nekaj več, da torej izgubimo samo telo in da ostanemo kot duša."
Za pokojniki lahko žalujemo vse življenje. Fizično jih seveda ne moremo nadomestiti, pogovori z njimi pa nam pomagajo na poti zdravljenja bolečine ob izgubi. Osnovni namen "branja", kot mediji imenujejo srečanja s predajo sporočil umrlih oseb, je, da dobimo odgovore, sporočila in potrditve, ki nam pomagajo naprej v življenju, bodisi da ponovno najdemo srečo bodisi začutimo, da nekaj obstaja še po smrti, kar koli to že je, ali da drugače začnemo dojemati življenje. "To so zdravilna sporočila," pravi Urška Puš, "saj duše vedno povedo tisto, kar potrebujemo. Negativnih sporočil ni, tudi za prihodnost ne, če pa že, so to dobronamerna opozorila ali predlogi, potem pa je seveda na nas, ali jih bomo upoštevali ali ne."
Pokojniki pridejo, ko sami želijo
Kakšna so sporočila, je zelo odvisno od smrti pokojnega in od tega, kakšna je bila energijska povezava med osebama – ali so bili partner, starši, otrok. Večina ljudi hoče slišati, da so pokojniki dobro, da jih nič več ne boli. "Po prehodu na drugo stran umrli nimajo več fizičnih bolečin, ne poznajo več negativnih zemeljskih občutij, ki jih imamo živi," nadaljuje sogovornica. "Tisti, ki naredijo samomor, velikokrat povejo, da prevzemajo odgovornost za svoje dejanje. Ljudje, ki so bili bolni, povejo zadnje stvari, ki so se jim dogajale, in tako potrdijo svojcem, da so jih slišali, kaj so govorili ali naredili. Tako vedno dobimo, kar potrebujemo. Če gre za dogovorjeno 'branje', se pokojni vedno najprej predstavijo – kakšni so bili, kaj so počeli, zaradi česa so umrli, kakšni so bili karakterno, povedo posamezne spomine. Potem so tu aktivne potrditve, ko pokojni povejo, kaj se svojcem dogaja po njihovi smrti, na primer o čem razmišljajo, kaj se pogovarjajo, kaj se jim dogaja v življenju. Umrli pridejo takrat, ko želijo; tega daru ni mogoče kontrolirati, pove Urška Puš.
Nadzoruje lahko pretok energije, ne pa tega, kdaj koga vidi ali ji preda sporočilo. To se ji lahko zgodi načrtovano, pri stranki, ki pride v pisarno, ali nenačrtovano, ko gre na kavo, koncert, v trgovino ali pa je doma. Če pokojni nameravajo nekomu predati sporočilo, bodo to tudi storili. Naloga medija pa je, da sporočilo preda. To je lahko kmalu po smrti, ko je bolečina veliko bolj sveža, ali šele po nekaj desetletjih, če ljudje utrpijo zelo hudo izgubo, ki je ne zmorejo "predelati". "Branje" je najbolj priporočljivo v treh mesecih do pol leta po smrti. Pred vsakim pogovorom pa se medij prizemlji in se zaščiti s čisto energijo.
Večna potreba po pogovoru z mrtvimi
"V človeku od vekomaj obstaja nujna potreba po pogovoru z mrtvimi, in to nenehno počnemo. Nekateri za to potrebujejo šamana, ciganko, spiritualno mizico in medija, nekateri to počno v glavi, v srcu …" razloži Sabina Šilc, univ. dipl. psihologinja in družinska terapevtka. "Veliko poročanj je o tem, da so se nedavno umrli prišli poslovit od svojih bližnjih. Kar nekajkrat se mi je v psihoterapevtski praksi zgodilo, da so me ljudje prišli vprašat, če se jim meša, ker so nekaj takega doživeli. Tudi sama sem doživela nekaj podobnega, ko sva s sodelavko komaj začeli delati z mladim fantom, ki se je odločil vzeti si življenje zaradi hudih občutkov krivde. To je bil krasen človek. V času njegove smrti, o kateri sva sporočilo dobili pol ure kasneje, ga je sodelavka videla v svoji sobi. Rekel ji je: 'Oprosti.' V istem času je meni s sicer praznega stropa padla lepo obdelana matica, ki ni ustrezala nobenemu predmetu, ki sem ga imela. S sodelavko nama je bilo brez kančka dvoma jasno, da se je ta fant prišel od naju poslovit in je na neki način prevzel odgovornost za svojo smrt, saj sva ga srečali samo enkrat."
Od daljnih prednikov smo podedovali genski material, ki nas kar močno določa, nadaljuje sogovornica. Od bližnjih prednikov smo dobili celični spomin, to je dogajanje na celični membrani, ki določa naše genetske reakcije, ki vplivajo na delovanje naših možganov. Genetske reakcije so odgovorne za to, kako mislimo, čutimo in se vedemo, kako živimo. Torej so naši sorodniki vedno z nami in v nas, pa če nam je to všeč ali ne.
"Res je, da se vedno bolj učimo upravljati z možgani in celo spreminjati dogajanje na celični membrani. Od bližnjih sorodnikov pa smo se poleg tega naučili tudi vzorcev vedenja, reakcij na življenje. Torej so ves čas del nas. Pravzaprav je v nas več njih kot nas samih. S prijatelji rastemo in se osebnostno ter duhovno razvijamo. Tudi oni imajo vpliv na naše telesno delovanje, vendar tu poudarjam predvsem čustveni, miselni element. Njih si vpišemo v dušo in so nam pogosto bližji kot sorodniki. Tudi ko so še živi in jih ni ob nas, se z njimi mentalno pogovarjamo. In ta odnos se nadaljuje tudi po smrti."
Več nivojev našega bivanja
"Naši ljubljeni ostanejo del nas in našega življenja v različnih oblikah, dokler smo živi," nadaljuje Sabina Šilc. "Tu nekje je tudi vprašanje, ali res večkrat živimo. Kar nekaj ljudi poznam, ki so se brez regresije ob določenem kraju spomnili, da so tam že bili v preteklih življenjih. Psihologija in medicina še nimata odgovorov glede teh tem. Kaj pa pravijo ljudje, ki se ukvarjajo z duhovnostjo? Pri tem seveda ne mislim onih, ki služijo na človeški stiski in lahkovernosti. Zdaj je menda že vsem jasno, da nismo samo snovna, ampak tudi energetska bitja. Obstaja razlaga, ki pojasnjuje več nivojev našega bivanja. Med sabo se razlikujejo glede na gostoto materije telesnega in višino vibracije energetskega telesa. Po smrti naj bi šli na snovno manj gost in energijsko nižji nivo, dokler ne napredujemo višje."
"Čas ima tam drugačne 'dimenzije', pa tudi razumevanje življenja in učenja, ki nam ga ta prinaša. Dokler so naši umrli na tem nivoju, menijo tisti, ki o tem pišejo in govorijo, lahko z njimi komuniciramo tako, da spremenimo svojo vibracijo z meditacijo (teta možgansko delovanje). Kadar se z umrlimi pogovarjamo sproti v vsakodnevnem življenju (beta valovanje), se pravzaprav pogovarjamo s ponotranjenimi deli naše osebnosti. V nezavednem so nakopičeni naši spomini, skupne ugotovitve in razmišljanja ter čustveni elementi. In ni močnejšega čustva, kot je ljubezen. Zaljubljeni se pogovarjajo brez besed in na daljavo. To znanstveniki imenujejo nevronsko zrcaljenje, kjer so dokazali identično možgansko sliko. Zanimivo pa je, da so ta pojav opazili najprej pri zrcaljenju premotornih nevronov med človekom in opico, kar je še en znak, da živali niso tako drugačne od nas. Vsak lastnik kužka iz lastnih izkušenj pozna ta pojav."
Hermetično omejena znanost
Fizika je ogromno stvari že dokazala, na primer deja vu, črvine, preskoke, različne dimenzije, do potrditve življenja po življenju pa je še daleč. Znanstvena stroka je tem spoznanjem zasebno naklonjena, uradno pa ne. "Osebno delam na kolektivni zavesti, da bi se o tem več pogovarjali," pravi Urška Puš. "V tujini so malo bolj naklonjeni tem stvarem kot pri nas, kjer zdravniki še alternative ne sprejemajo. Počasi se bo tudi to spremenilo, saj je stroka potrdila raziskave znanstvenikov, ki so preučevali zunajtelesne in obsmrtne izkušnje pacientov, in se trudijo dokazati, da nekaj obstaja tudi po smrti." Sabina Šilc pa pravi: "Za zdaj imamo s področja komuniciranja z mrtvimi le izkustvena poročanja popolnoma normalnih, verodostojnih ljudi. Kot še marsikaj drugega, znanost v svoji hermetični omejenosti lahko preučuje pojave le znotraj svojih meja, kvantna fizika pa se bliža razumevanju pojavov izven teh omejitev. Če torej potrebujete dokaze, boste še malo počakali. Drugim pa priporočam pogovore s svojim višjim jazom. Presenetljivo je, da se precej odgovorov glede teh tem nahaja že v nas samih."
Umrle najlažje prikličemo v sanjah
"Vsakdo lahko govori s pokojnimi svojci, mediji pa so tisti, ki lahko komunicirajo z mrtvimi na splošno, tudi s tistimi, s katerimi niso imeli nikakršnega odnosa. Pomembno je, da vsak odkrije svoj dar. Morda umrle vidite ali slišite, morda jih samo čutite. Kakor koli že, sami se odločite, ali boste dar sprejeli ali ne, in če ga hočete, ga je treba vsak dan negovati, nadgrajevati in z njim delati v najvišje dobro. Poleg tega je treba delati tako na psihi kot na telesu in umu, ob tem pa izključiti strah oziroma ego, ki nam komunikacijo preprečuje," razloži Urša Puš in daje napotke, kako komunicirati s pokojniki.
Velikokrat lahko vidimo ali slišimo mrtve, ko smo bolni. Pokojni izkoristijo stanje naše "nižje energije" in sem nam približajo, ko smo najbolj dojemljivi. Veliko ljudi opaža več paranormalnih aktivnosti tudi okoli 1. novembra, ko je močna kolektivna zavest o dnevu spomina na mrtve; verjetno ni človeka, ki ne bi vsaj enkrat pomislil na ta dan in na pokojne. Ljudje smo narejeni tako, da iščemo logične razlage, zato znakov ne sprejmemo kot sporočil iz onostranstva, ampak kot naravne pojave.
- Z umrlimi najlažje komuniciramo preko sanj. Sanje so tiste, kjer nimamo kontrole nad dogajanjem in naša duša lahko prosto potuje. Ogromno ljudi ima stik s pokojnimi ravno v sanjah. Zakaj? Naše telo je med spanjem sproščeno. V globokem spanju pozabimo, na naporen dan za nami, izklopimo razum in ego ter se prepustimo spanju. Mrtvi znajo izkoristiti naše mirno in sproščeno stanje in se nam takrat lažje približajo, saj naša glava ni preobremenjena z dnevnimi skrbmi in obveznostmi. Če se želite pogovoriti s pokojnikom, pred spanjem to ozavestite in osebo prosite, naj se vam pokaže v sanjah. Morda pokojni ne bo prišel prav tisto noč ali noč za tem, prišel pa bo zagotovo.
- Druga, zelo pogosta možnost komunikacije je meditacija. Izberite tisto, ki vam najbolj ustreza in ki jo lahko brez napora izvajate. Najprej poskusite uravnotežiti lastne energijske centre oziroma čakre in nadaljujte od tu. Osnova je vaša energija; pri čakrah se naučite vsakodnevno vzdrževati stanje svoje energije, kako jo zaščititi in s tem trenirajte tudi za višjo duhovno stopnjo. Čiščenje čaker je meditacija. Gre za najbolj pomembne centre našega telesa, ki vplivajo na življenje. Z dobrim in vztrajnim treningom se boste naučili slišati same sebe, upoštevati intuicijo, videti stvari, kot so, ter se odpreti za zunajtelesne zaznave. Tu sta pomembni samo vaja in vztrajnost.
- Tretja stopnja za komunikacijo z mrtvimi pa je avtomatsko pisanje, ko umrli komunicirajo z nami preko zunajtelesnih zaznav. Ta tehnika zahteva izključitev ega ter vseh želja in hotenj. Povežite se z zgornjim svetom in pustite roki, naj piše po nareku. Naj vam pokojni sporoči, kar vam ima sporočiti.
Vir:
https://www.dnevnik.si/1042723439/dom/uporabno/komuniciranje-z-umrlimi-iz-onostranstva-prihajajo-zdravilna-sporocila-
LP Bučka
_________________
O tem, kaj človek v bistvu je,
ni treba v dvomu biti:
V dejanjih bistvo kaže se,
kjer se ne da ga skriti!
(Ljuba Žerovc) |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Bucka
Administrator foruma
Pridružen/-a: 24.09. 2011, 17:48
Prispevkov: 25607
Kraj: Kranj
|
| Objavljeno: 09 Nov 2015 20:51 Naslov sporočila: |
|
|
Paulo Coelho
... eden izmed najbolj branih pisateljev na svetu, je na svojem blogu objavil ''25 pomembnih stavkov'', ki vam lahko pomagajo ohranjati srečo in izpolniti dolgoletne želje ...
1. Če si nečesa dovolj močno želite, stremi vse stvarstvo k temu, da se vam želja izpolni.
2. Ločite se od vsega in postali boste svobodni.
''Ko nisem imel ničesar izgubiti, sem imel vse.''
3. Vsi smo tukaj z razlogom.
"Ne glede na to, kaj počne, igra vsak človek na Zemlji osrednjo vlogo v zgodovini. Tega se seveda ne zaveda.''
"Vsak ima svoj kreativni potencial in tisti trenutek, ko začnete izražati svoj kreativni potencial, lahko začnete spreminjati svet.''
4. Edino, kar stoji med vami in vašimi sanjami, je strah.
"Ne predajte se strahu. Če to storite, boste izgubili vez s srcem.''
"Obstaja samo ena stvar, zaradi katere ne boste mogli uresničiti svojih sanj, in to je strah pred neuspehom.''
5. Napake so del življenja.
"Vse mi pravi, da bom sprejel napačno odločitev, in to je del življenja. Kaj želi svet od mene? Ali želi, da ne tvegam in se vrnem tja, od koder sem prišel, ker nisem imel poguma, da rečem 'da' življenju?
6. Duše načrtujejo pomembna srečanja, preden se telesa srečajo.
"Zelo pomembna srečanja duše načrtujejo, preden se telesa srečajo. Na splošno se to zgodi, ko dosežemo neko mejo, ko moramo najprej umreti, da bi se čustveno ponovno rodili.''
''Ta srečanja nas čakajo, vendar se pogosto zgodi, da se jim izognemo. Če smo obupani, če nimamo ničesar izgubiti ali pa nasprotno, če smo navdušeni nad življenjem, takrat se to neznano pojavi in naše vesolje zamenja smer.''
7. Vsaka izkušnja, dobra ali slaba, prinese svoj nauk.
"Obstajajo trenutki, ko se v našem življenju pojavijo težave in ne moremo narediti ničesar. Težave se pojavijo z razlogom. Šele, ko jih prebrodimo, razumemo, zakaj so se pojavile.''
8. Ne iščite ljubezni izven sebe.
"Ljubezen ne morete najti v nikomer drugem kot v sebi: samo prebuditi jo je potrebno. Da pa bi jo prebudili, potrebujemo drugo osebo.''
9. Ko se spremenite, se celoten svet spreminja z vami.
"Ko ljubimo, se trudimo biti boljši, kot smo bili pred tem. Ko se mi trudimo biti boljši, tudi svet okrog nas postane boljši.''
10. Ne potrebujete razloga za ljubezen.
"Nekdo je ljubljen, ker je ljubljen. Tukaj ni nekega višjega razloga.''
11. Brigajte se zase.
"Vsi imajo jasno mnenje o tem, kako naj bi drugi morali živeti, vendar ne vedo, kako živeti svoje življenje.''
12. Kadar nekdo odide, je to zato, da bi lahko druga oseba prišla.
"Nihče nikogar ne izgubi, ker si nihče nikogar ne lasti. To je pojem svobode: ko imate najbolj pomembno stvar na svetu, vendar si je ne lastite.''
13. Ljubezen je neukročena sila.
"Kadar jo poskušamo nadzirati, nas uniči. Kadar jo poskušamo ukrotiti, nas ukroti. Če jo poskušamo razumeti, nas popolnoma zmede in se izgubimo.''
14. Tam, kjer je vaše srce, boste našli največji zaklad.
"Spomnite se, da ne glede na to, kje je vaše srce, boste tam našli svoj zaklad.''
15. Ne obsojajte.
"Nikdar ne moremo obsojati življenja drugih, ker vsaka oseba pozna svojo bolečino in odrekanja. V redu je občutiti, da ste na pravi poti, toda povsem nekaj drugega je biti prepričan v to, da je ta pot edina prava.''
16. Otroci vas lahko marsičesa naučijo.
"Otrok lahko odraslo osebo nauči tri stvari: kako biti srečen brez razloga, kako biti vedno zaposlen in kako iskati tisto, kar si želite s celim svojim bitjem.''
17. Cenite nasprotja v življenju.
"Ne sramujte se. Sprejmite, kar vam življenje nudi in pijte iz vsake čaše. Poskusiti je potrebno vsa vina; pri nekaterih zadostuje požirek, pri drugih pa boste izpili celotno buteljko – po okusu boste vedeli, katero vino vam najbolj ustreza. Dobro vino se prepozna šele, ko okusite slabo.''
18. Nihče ni odgovoren za to, kako se počutite ali ne počutite.
"V ljubezni nihče ne more prizadeti nikogar; vsak je odgovoren za svoje občutke in nihče ne more nikogar kriviti za občutke.''
19. Prepričanja vas oblikujejo v osebo, ki ste.
''Ste tisto, kar verjamete, da ste.''
20. Osvobodite se potrebe, da se pojasnjujete.
"Ne pojasnjujte. Vašim prijateljem to ni potrebno, sovražniki pa vam tako ali tako ne bodo verjeli.''
21. Ljubezen spremeni vse.
"Čas in znanje ne spremenita človeka, edino, kar ga lahko spremeni, je ljubezen.''
22. Ne zamenjujte elegance za površinske stvari.
"Eleganco se pogosto zamenjuje s površinskostjo, modo in pomanjkanjem globine. To je velika napaka: ljudje potrebujejo eleganco postopka, drže. Eleganca je sinonim za dober okus, ljubeznivost, ravnotežje in harmonijo.''
23. Delajte iz srca in kritiki vas ne bodo mogli prizadeti.
"Pišem iz duše. To je razlog, zakaj me kritike ne morejo prizadeti, ker sem to jaz. Če ne bi bil to, kar sem, če bi se pretvarjal, da sem nekdo drug, potem bi kritiki porušili ravnotežje v mojem življenju, vendar vem, kdo sem.''
24. Vsak dan prinese nov čudež.
"Če na vsak dan gledate enako, vas lahko to zaslepi. Vsak dan je drugačen, vsak dan prinese nek nov čudež. Potrebno je samo, da ste pozorni na čudeže.''
25. Uživajte v svoji pristnosti.
"Vi ste posebni in hkrati želite biti podobni drugim. Na to gledam kot na resno bolezen. Bog nas je ustvaril različne. Zakaj bi ga razočarali s takšnim obnašanjem?''
"Bodite oseba, za katero niste nikdar imeli poguma, da bi bili. Postopno odkrivajte, da ste prav ta oseba in vse dokler tega jasno ne vidite, se morate truditi.''
"Če želite biti uspešni, morate spoštovati samo eno pravilo – da nikdar ne lažete sebi.''
Vir:
http://www.sensa.si/osebna-rast/paulo-coleho-25-napotkov-za-sreco/
LP Bučka
_________________
O tem, kaj človek v bistvu je,
ni treba v dvomu biti:
V dejanjih bistvo kaže se,
kjer se ne da ga skriti!
(Ljuba Žerovc) |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Bucka
Administrator foruma
Pridružen/-a: 24.09. 2011, 17:48
Prispevkov: 25607
Kraj: Kranj
|
| Objavljeno: 14 Jan 2016 22:31 Naslov sporočila: |
|
|
Zmešnjava, moja najboljša prijateljica?
Dobra novica za vse posameznike, katerih domovi in pisarne so največkrat videti, kot bi vanje udarila strela in orkan hkrati, zaradi česar jih pogosto grabi slaba vest. Ni razloga za to, pravita Eric Abrahamson in David H. Freedman, avtorja knjige Popolna zmešnjava – skrite koristi nereda (izšla je pri založbi Vale Novak). Njuna s preiskavami podprta sveža teza je presenetljiva in revolucionarna. Trdita namreč, da nam lahko frfotavi nered v življenju prinese več uspehov kot strogi red.
Prepričana sta, da red pogosto povzroča več težav, kot jih rešuje, zmešnjava pa je po drugi strani precej uporabnejša. Če jo imamo okrog sebe, smo po njunem mnenju na dobri poti, da bomo bolj ustvarjalni kot nekdo drug, ki vedno stavi na popolno urejenost bodisi sebe bodisi prostora, v katerem živi in dela.
Poleg tega poudarjata finančni vidik v prid neurejenosti: "Urejenost in organiziranost terjata visok davek, ki ponavadi ni vračunan v ceno. Povedano drugače, določena mera neurejenosti in zmešnjave lahko precej zmanjša stroške." To ne velja denimo za obsedence s tem, da mora biti vsak nov ali star predmet položen v točno določeno in označeno škatlico na točno določeni polici oziroma predalu; tovrstni sistem namreč ne more delovati brez rednega dokupovanja in izpopolnjevanja primerne opreme za razvrščanje. V veliko veselje trgovcev, seveda.
"Pomislimo na stotine knjig in pripomočkov za boljšo organiziranost doma in podjetja, tečaje in seminarje, računalniške programe, televizijske oddaje, revije in svetovalce za organizacijo, ki nas vsi po vrsti zalagajo z variacijami na temo urejanja, preurejanja in pridobivanja zelo učinkovitih navad, načrtovanja obveznosti za dan, teden, življenje, prestrukturiranja podjetij in togo standardiziranih postopkov. Zdaj vidimo, da sta urejenost in red postala več milijard dolarjev vreden posel."
Urejenost sama sebi namen
Dober in vsak dan ponavljajoč se primer so zagotovo duhamorni gospodinjski in kozmetični televizijski oglasi za brezhibno čiščenje in odstranjevanje neprijetnih vonjav, tudi telesnih. Če hočemo ali ne, že po nekajkratnem predvajanju jih znamo na pamet, saj so dialogi ponavadi izjemno inteligentni. Ali oglasno sporočilo v stilu "ja, kaj pa čakaš, kupi in zdrgni že vendar vso nesnago, ki te obdaja" globoko v sebi ponotranjimo in gremo zaradi občutka slabe vesti, ker ploščice v naši kopalnici niso tako sijoče kot tiste v oglasu, zares hitro v čistilno akcijo, je že drugo vprašanje. Ali je res bistveno za kakovost življenja posameznika, da vsak dan znova do najmanjših podrobnosti od zunaj čisti, polira in razkužuje sebe in svet, ki ga obdaja? Eric Abrahamson in David H. Freedman sta tudi v zvezi s to tematiko brez dlake na jeziku: "Urejenost je za večino postala sama sebi namen."
Osebnost se bolje zrcali v neredu
Neurejenost po drugi strani prinaša v življenje vznemirjenje, možnost za napredovanje v vseh sferah življenja. Eric Abrahamson in David H. Freedman dodajata pomenljiv citat Alberta Einsteina, ki je izjavil: "Če neurejena pisalna miza kaže na neurejene misli, na kaj torej kaže prazna miza?" Pri tem neurejene misli seveda niso nekaj slabega, saj izražajo aktiven pristop, dogajanje. Iz kaosa se pogosto rodijo najbolj popolne rešitve ugank. Če smo torej del kaosa, še ne pomeni nujno, da nam primanjkuje reda.
"Zmeda pogosto nastane zaradi porušenega reda, ne pa zato, ker reda ne bi bilo. Sobo lahko napolnite s celo vrsto urejenih zabojev in omar, v katere pospravljate stvari, toda če je zabojev in omar preveč, nastane zmeda," ugotavljata Abrahamson in Freedman. Svetujeta, da se je ob pospravljanju občasno nujno treba znebiti določene količine predmetov, saj na tak način čistimo svojo osebnost, torej sebe "od znotraj".
Vendar to ne pomeni, da se moramo nujno odkrižati prav vse tako imenovane sentimentalne krame, spominov na dogodke in nam ljube ljudi. Tovrstna krama je zgovoren dokument o našem celovitem čustvovanju, ki sedanjost povezuje s preteklostjo. Krama, brez katere ne moremo, o nas pove več kot tisoč besed. "Kot sta pokazala John Steinbeck in univerza v Teksasu, se naša osebnost bolje zrcali v neredu kakor v urejenosti."
Kopičenje predmetov je lahko tudi nezdravo
Seveda obstajajo tudi manj pozitivne skrajnosti, ujete pod skupno poimenovanje "patološki nered". Gre za nezdravo kopičenje predmetov, ponavadi kot posledica določene stopnje duševne bolezni, kar je posebno izrazito med razočaranimi pasivnimi upokojenci. Slednji v zelo dolgem časovnem obdobju, tudi po več let, ne vržejo v smeti nobenega predmeta, ker preprosto nimajo volje; pritok novih energij je tako ustavljen, zato obstaja nevarnost zadušitve v lastni krami.
Če ostajamo v okviru določenih meja, kar zadeva ustvarjanje nereda oziroma zmešnjave, je to lahko za nas le dobro, v vsakem primeru menita Abrahamson in Freedman. Bralce, katerih zasebni bivalni kotički in delovne sobe so večino časa divje razmetani, zavezniško spodbujata: "Zakuhajmo zmešnjavo!"
Katja Cah Švarc, revija Nika
www.dnevnik.si
LP Bučka
_________________
O tem, kaj človek v bistvu je,
ni treba v dvomu biti:
V dejanjih bistvo kaže se,
kjer se ne da ga skriti!
(Ljuba Žerovc) |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Bucka
Administrator foruma
Pridružen/-a: 24.09. 2011, 17:48
Prispevkov: 25607
Kraj: Kranj
|
| Objavljeno: 17 Apr 2016 12:28 Naslov sporočila: |
|
|
Mikhail Litvak
Mikhail Litvak
... je zdravnik, psihoterapevt in eden izmed najbolj priznanih psihologov na mednarodni ravni. Prvi je razvil sistem reševanja konfliktov "Psihološki aikido" in prvi ga je pričel uporabljati v praksi.
Pomembno se je naučiti razumevanja okolja in sebe. Teh 20 nasvetov Mikhaila Litvaka vam bo pomagalo reševati mnoge življenjske situacije.
20 modrih nasvetov psihologa Mikhaila Litvaka:
1. – Kadar človek ne more reči nič dobrega o sebi, a vseeno želi nekaj reči, začne govoriti slabo o drugih.
2. – Če bi rad v nekaj zagrizel, se ne zagrizi v vrat nekoga drugega, ampak v znanost!
3. – Človeku je dano depresivno stanje zato, da bi razmislil o sebi.
4. – Nihče nikogar ne zavrača, le naprej gre po svoji poti. Tisti, ki je za(o)stal za njim, pa se čuti zavrženega.
5. – Če dobro mislite o sebi, zakaj mislite, da bi morali dobro misliti o vas tudi drugi?
6. – Počni, kar želiš početi, in ne sprašuj za dovoljenje, itak ga ne boš dobil.
7. – Sposobnost ljubiti in dobro prenašati osamljenost je znak duhovne zrelosti. Vse najbolje delamo tedaj, kadar smo osamljeni.
8. – Nezrel osebek pogosto nekaj zna, a ne razume, zrel osebek ne samo da nekaj zna, tisto tudi razume ... zatorej nezreli osebek kritizira, zreli pa deluje.
9. – Ne poznam poti do uspeha, vendar pa mi je znana pot do neuspeha – ta pot je želja, da bi ugajal drugim.
10. – Ne obstaja moška ali ženska logika, obstaja le sposobnost modrega mišljenja.
11. – Bi rad spoznal svojega največjega sovražnika? Poglej se v ogledalo. Spopadi se z njim ... in vsi ostali sovražniki se bodo razbežali!
12. – Dosezi uspeh ... in vse žalitve se bodo razblinile.
13. – S prijatelji se je prijetno pogovarjati, s sovražniki pa koristno.
14. – Obstaja le en upravičen razlog za prekinitev delovnega odnosa – nezmožnost osebne rasti v danih okoliščinah.
15. – S prijatelji in sovražniki je treba deliti le radost ... prijatelji se bodo tvoje sreče veselili, sovražniki pa bodo "penili od jeze".
16. – Ne podi se za srečo in našel jo boš brez truda, kajti sreča te bo sama našla. Lahko ti povem, kje prebiva ... v tebi samem! Pot do nje pa je maksimalen razvoj vseh tvojih sposobnosti.
17. – Sreča je stranski proizvod tvojega pravilno organiziranega delovanja.
18. – Kadar hočeš nekomu nekaj dokazovati, pomeni da živiš zato, ker bi rad nekomu nekaj dokazoval. Če pa živiš zaradi sebe, ni potrebno nikomu ničesar dokazovati.
19. – Domišljija je glasnik naših sposobnosti. Ne sanjam, da pojem v operi, ker nimam niti glasu niti posluha. A če bi o tem sanjaril, bi bila moja domišljija gorivo za razvoj mojih sposobnosti. Zaradi tega bi se trudil, da bi prišel v opero, samo razmisliti bi moral prej, kako uresničiti te svoje sanje. Glavno načelo pri tem je, ne prehitevati dogodkov, in vse se bo dogajalo samo od sebe in relativno hitro. Dobro je, kadar lahko človek o sebi reče:
"Samo poskušam uresničiti svoje sanje!"
20. – Bolje je komunicirati z dobro knjigo kot s praznim človekom!
Iz hrvaščine prevedla Ljuba Žerovc
Vir:
http://www.bebamur.com/blog/20-mudrih-savjeta-psihologa-mihaila-litvaka
LP Bučka
_________________
O tem, kaj človek v bistvu je,
ni treba v dvomu biti:
V dejanjih bistvo kaže se,
kjer se ne da ga skriti!
(Ljuba Žerovc) |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Bucka
Administrator foruma
Pridružen/-a: 24.09. 2011, 17:48
Prispevkov: 25607
Kraj: Kranj
|
| Objavljeno: 10 Maj 2016 16:50 Naslov sporočila: |
|
|
Možganska valovanja
Poznamo pet različnih možganskih valovanj:
- Beta možgansko valovanje (13-40 Hz)
... je naše običajno budno stanje. V tem stanju smo, ko razmišljamo in rešujemo probleme. Večina ljudi ostane v tem valovanju celo življenje.
- Alfa možgansko valovanje (7-13 Hz)
... je stanje relaksacije in meditacije. Alfa valovanje povezujejo z ustvarjalnostjo in super učenjem, ko se naši možgani hitreje in globlje učijo kot v beta stanju. Veliko meditacij in energijskih tehnik uporablja alfa valovanje za relaksacijo in zdravljenje.
- Theta možgansko valovanje (4-7 Hz)
... je stanje REM spanja (sanje), hipnoze, lucidnih sanj in stanja rahle zavesti tik pred prebuditvijo in tik pred spanjem. Theta je meja med zavednim in nezavednim svetom. Ko se naučimo uporabljati theta valovanje v zavestnem stanju, lahko dostopamo in upravljamo podzavestni del sebe. V theta stanju so možgani sposobni globokega učenja, zdravljenja in rasti. S tem možganskim valovanjem lahko dostopamo do Božanskega in manifestiramo spremembe v materialni svet.
Z zavesno uporabo theta valovanja se lahko kdorkoli nauči “mističnih” in “psihičnih” fenomenov, kot so npr. vpogledi v telo ,vpogledi v prihodnost, pogovori z angeli varuhi in instantna zdravljenja. To je mogoče, ker nam zavestno theta valovanje možganov omogoča, da dostopamo in upravljamo svojo podzavest.
- Delta možgansko valovanje (manj kot 4 Hz)
... je stanje globokega spanja in nezavesti.
- Gama možgansko valovanje (22+ Hz)
... je stanje visoke občutljivosti na dražljaje. Ko se nam zdi, da se je čas upočasnil med prometno nesrečno, smo vstopili v gama stanje. Takrat se čas ne upočasni, ampak možgani pospešijo. Med uporabo ThetaHealing tehnike možgani uporabljajo tako theta, kot gama možganske valove.
Pogosto je napačno prepričanje, da imajo možgani samo en tip možganskega valovanja naenkrat. V resnici imajo možgani vsa valovanja aktivna naenkrat, vendar v različnih količinah. Torej imajo možgani alfa valove, beta valove, theta valove, gama valove in valove delta simultano. Kaj mislimo, ko rečemo, da smo v theta stanju? To pomeni, da je theta valovanje močnejše oz. prevladuje v primerjavi z ostalimi valovanji v tistem trenutku.
Vir:
http://www.hisaradosti.com/mozganska-valovanja-in-thetahealing/
LP Bučka
_________________
O tem, kaj človek v bistvu je,
ni treba v dvomu biti:
V dejanjih bistvo kaže se,
kjer se ne da ga skriti!
(Ljuba Žerovc) |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Bucka
Administrator foruma
Pridružen/-a: 24.09. 2011, 17:48
Prispevkov: 25607
Kraj: Kranj
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Bucka
Administrator foruma
Pridružen/-a: 24.09. 2011, 17:48
Prispevkov: 25607
Kraj: Kranj
|
| Objavljeno: 30 Maj 2016 22:08 Naslov sporočila: |
|
|
Vizualizacija deluje!
Vas zanima, kako?
Vizualizacija ni noben čirule-čarule.
Znanstveniki že desetletja vedo, da podobe, ki si jih ustvarimo v glavi, lahko močno vplivajo na naše telo.
Vedno več pa je tudi raziskav, ki temu pritrjujejo.
Vizualizacija je močno orodje, s katerim lahko izboljšate svoje zdravje.
Kar nekaj raziskav obstaja, ki govorijo v prid temu, kakšno moč imajo naše misli. Znano je, denimo, da ljudje, ki samih sebe nimajo za čezmerno težke, veliko lažje shujšajo oziroma ne pridobivajo odvečnih kilogramov, nasprotno pa se tisti, ki se imajo za pretežke, sčasoma res zredijo. Spet druga raziskava znanstvenikov s klinike v Clevelandu je pokazala, da imajo mentalne vaje lahko zelo podoben učinek kot fizične. V raziskavi so sodelujoče razporedili v dve skupini – na tisto, ki je 12 tednov izvaja vaje za moč mezincev na rokah, in na tisto, ki je te vaje izvajala samo mentalno. Po dvanajstih tednih so telovadci imeli za 53 odstotkov močnejše mezince, tistim, ki so vaje izvajali samo v mislih, pa se je moč v mezincih povečala za kar 35 odstotkov. Samo z vizualizacijo!
Zakaj vizualizacija deluje?
Čeprav vse skupaj deluje precej newagevsko, za vizualizacijo stoji precej logična znanstvena razlaga. Meritve možganov med omenjenim eksperimentom so pokazale, da se miselno predstavljanje, da opravljamo neko delo, v naših možganih prevede tako kot fizično opravljanje tega dela. Če torej vizualizirate, da redno dvigujete uteži, to v vaših možganih stimulira isto mesto kot resnično dvigovanje uteži. Možgani ne ločujejo med dejansko in mentalno vadbo. In takšno delovanje možganov je seveda nepredstavljiv dar, ki nam daje moč, da zgolj z mislimi močno izboljšamo svoje življenje in zdravje. Tu predstavljamo nekaj predlogov, kako to storiti.
Izboljšajte svojo prehrano
O zdravi prehrani je veliko lažje pridigati, kot pa se tega načela tudi zares držati. Sploh v današnjem svetu. In ne glede na to, kako odločni smo, se po navadi zgodi nekaj takega: ves teden vztrajamo pri polnovrednih izdelkih ter sadju in zelenjavi, za konec tedna pa se zato nagradimo s preveč kozarci vina na petkov večer, s čipsom in sladkarijami ob sobotnem filmu ter z obilnim nedeljskim kosilom pri starših. Zaradi slabe vesti nato znova sledi teden odrekanja. A ni treba, da je tako. Če si boste predstavljali, da se prehranjujete veliko bolj zdravo, bo to sčasoma tudi zares postala vaša navada. A je treba biti pri tem natančen. Kadar vizualizirate, si predstavljajte, kako vidite jabolko, kako ga primete v roko in zagrizete vanj ter kakšnega okusa je in kako sočen. V eni od raziskav so bili ljudje, ki so si na tak način predstavljali, da se prehranjujejo bolj zdravo, kar dvakrat uspešnejši pri oblikovanju zdrave diete kot drugi. Takšna vizualizacija v nas samih postavi boljši načrt, zaradi česar smo tudi uspešnejši.
Spravite se v boljšo formo
Raziskave kažejo, da je naš um lahko odličen motivator, kadar imamo težave pri vztrajanju v fizični kondiciji. Čeprav si postavimo cilj, da se bomo redno gibali, je včasih to težko, ker preprosto nimamo motivacije. In ker na začetku nimamo kondicije, nas prav tako od namena odvrne fizični napor, ki ga občutimo. A zamislite si, kako bi bilo, če bi zmogli priti na hrib, če bi zmogli preteči kilometer, ali če bi zmogli prekolesariti določeno razdaljo. Predstavljajte si, kako brez napora zmorete vrteti pedala, kako med tekom dihate brez pekočega občutka v grlu, ali kako zmagovalno se počutite, ko priplezate na vrh gore, ki se vam je zdela nepremagljiva. Če si boste sami sebe zamislili tako, boste pozabili na stres, ki ga povzroča vadba, in na dvome vase, kažejo raziskave. Ko pri vadbi obupujete, si zamislite sebe, kako prečkate točko obupa in brez težav nadaljujete.
Postanite močnejši
Fizična moč ne veliko več kot pridobivanje mišic. To dokazuje omenjena raziskava iz Clevelanda. A vendarle vas vaš um lahko popelje le do določenega odstotka moči, ostalo morajo vendarle opraviti mišice. A kljub temu je vizualizacija pri tem lahko uporabna. Izboljša namreč lahko živčne poti v vaših možganih, zaradi česar je v resničnem življenju veliko lažje premikati dejanske mišice. Če si boste torej zamišljali, kako delate vaje za moč, bodo mišice, ki jih pri tem uporabljate tudi dejansko, veliko bolj aktivne, lažje jih boste stimulirali, s končnim rezultatom pa boste prav tako veliko bolj zadovoljni. Tovrstna vizualizacijska tehnika je nadvse primerna tudi za ljudi s poškodbami, ki določenih mišic dlje časa niso uporabljali. Po raziskavah imajo ljudje z mavcem, ki ves čas mentalno trenirajo mišice pod njim, kar za 50 odstotkov več moči v njih kot ostali potem, ko snamejo mavec.
Pomirite se
Stres je najmočnejši tihi ubijalec sodobnega človeka. In vsi se trudimo, da bi mu ubežali. Čeprav to ni vedno lahko. Vizualizacija je pri premagovanju stresa lahko najlažji način. Če si sami sebe v stresnih okoliščinah predstavljajte veliko bolj mirne, to lahko dosežete tudi v realnosti. Osredotočite se na dogodek ali človeka, ki vas navadno spravlja ob živce. Zamislite si, kdaj ste bili nazadnje soočeni z njim. Miselno se vrnite v tisto stresno situacijo. Zamislite si zvoke, vonje, okolico, vaše počutje … vse do potankosti. A tokrat nekaj storite drugače. Skušajte ostati mirni. Globoko zadihajte v svoj trebuh in ne pustite, da vas stvar ali posameznik vrže iz tira. S tem boste svoje telo natrenirali, da zna v naslednjih podobnih trenutkih ostati mirno, in sčasoma boste dosegli, da vas podobne reči ne bodo več vznemirjale.
Kaj ni vizualizacija
Ker se zdi vizualizacija precej preprosta stvar, se lahko kaj hitro zgodi, da pri njej skrenemo s poti.
Fantaziranje – čeprav je na las podobno vizualizaciji, se od nje razlikuje po eni sami stvari. Vizualizacija ima precej bolj realen cilj. Kadar fantazirate o telesih zvezdnikov in fitnes blogerjev, ste lahko hitro razočarani. Vaše telo je unikat, zato nikoli ne bo kot druga telesa. Zamislite si torej močno in zdravo telo, ki bo odlično videti v vaši najljubši obleki, ne pa telo Jennifer Aniston. Tega ne morete doseči.
Pretiravanje – vizualizacija predstavlja neke vrste načrtovanje poti do cilja, a tudi če se kdaj te poti ne držimo povsem, ni nič narobe. Če bomo za vsako skrenitev s poti prestrogi do sebe zna biti, da cilja niti ne bomo dosegli. Raziskave namreč kažejo, da so ljudje, ki so sočutni do sebe, veliko uspešnejši pri doseganju ciljev.
Sprenevedanje – čeprav vizualizacija zahteva določeno mero optimizma, pa pri tem ne predpostavlja odsotnosti ovir. Vizualizacijski načrt vedno vključuje tudi morebitne ovire in soočanje z njimi. Slepo siljenje k cilju in namerno spregledovanje ovir nas ne bosta privedla do konca. Nikar se preprosto ne delajte, da ovir ni. Soočite se z njimi.
Vir:
http://novice.najdi.si/predogled/novica/d723c3943aa1fff5999e46107667795b/Njena-si/Zanimivosti/Vizualizacija-deluje-vas-zanima-kako
LP Bučka
_________________
O tem, kaj človek v bistvu je,
ni treba v dvomu biti:
V dejanjih bistvo kaže se,
kjer se ne da ga skriti!
(Ljuba Žerovc) |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Bucka
Administrator foruma
Pridružen/-a: 24.09. 2011, 17:48
Prispevkov: 25607
Kraj: Kranj
|
| Objavljeno: 31 Maj 2016 18:16 Naslov sporočila: |
|
|
9 opozorilnih znakov
… da je čas za spremembe v življenju
Življenje nam ves čas daje namige in nas opominja, da delamo nekaj narobe. Včasih bolj milo, drugič bolj ostro. Opozarja nas, vse dokler ne vidimo jasno, kaj je tisto, kar moramo spremeniti in to tudi storimo.
Kdaj je torej čas, da pogledamo vase in nekaj spremenimo?
1. Ko smo nesrečni
Eden izmed znakov je, da se zjutraj pogosto težko vstanemo, namesto, da nas preplavljajo metuljčki v trebuhu od navdušenja, da je pred nami nov dan z novimi priložnostmi!
2. Ko nas motijo ljudje okrog nas
Saj veste, ko nas nekaj moti pri drugih, je potrebno to najprej spremeniti pri sebi.
3. Ko samo govorimo in nič ne naredimo
Zelo pogost problem danes. Vse vemo, imamo morje informacij, knjig za samopomoč in tečajev, skratka - vse nam je jasno. A kaj, ko stvari ostanejo pri informacijah in ni dejanskih akcij.
4. Ko za vse krivimo druge in iščemo vzroke za težave zunaj sebe
Ko se bo partner spremenil, ko bodo sodelavci začeli ceniti moje delo, ko bo oče bolj ljubeč do mene, ko bodo vsi ljudje lepše ravnali... takrat bo vse boljše. "Figo"! Gandhi je morda že klišejski, a še kako resničen: bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu in spremeni najprej sebe!
5. Ko smo ljubosumni na uspehe drugih in tekmujemo
Ko vidimo nekoga, ki je uspešen in nismo (resnično v srcu) srečni zanj oziroma nas to zmoti.
6. Ko venomer čakamo na točko v prihodnosti, ki bo prinesla olajšanje
Samo, da mine ta mesec, da mine to leto, da gremo na počitnice, da dobimo službo, da pridemo v pokoj... Ta točka sreče se nekako izmika ves čas. Dokler ne bomo zares zasidrani tukaj in zdaj, se nam bo resnična sreča ves čas izmikala.
7. Ko nimamo dovolj obilja
Pravijo, da je pomankanje prav tako znak neuravnovešenosti in disharmonije v naših življenjih.
8. Ko frustracije prenašamo v pretirano hranjenje, alkohol ali kajenje
Utapljajnje težav v navideznih zadovoljitvah, kot je hrana, alkohol in cigareti ali druge droge, je znak, da nismo zares zadovoljni. Ko smo zares zadovoljni namreč ne potrebujemo ničesar od zunaj, da bi se počutili bolje.
9. Ko zbolimo
In na koncu, ko ne vidimo vseh prejšnjih znakov (običajno jih je veliko), nam življenje ponudi še najbolj očiten alarm, da se zavemo, da nekaj ne delamo prav in je čas za korenite spremembe.
Hitreje ko opazimo, hitreje ko nekaj spremenimo, lažje bo in življene bo prej radostno. Potrebno je le veliko poguma in predanosti!
Ana Vehovar
Vir:
http://www.sensa.si/osebna-rast/9-opozorilnih-znakov-da-je-cas-za-spremembe-v-zivljenju/
LP Bučka
_________________
O tem, kaj človek v bistvu je,
ni treba v dvomu biti:
V dejanjih bistvo kaže se,
kjer se ne da ga skriti!
(Ljuba Žerovc) |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Bucka
Administrator foruma
Pridružen/-a: 24.09. 2011, 17:48
Prispevkov: 25607
Kraj: Kranj
|
| Objavljeno: 06 Avg 2016 13:19 Naslov sporočila: |
|
|
Več je – manj
Nakupovanje je nekaj tako vsakdanjega, nekaj tako samoumevnega, tako avtomatiziran del naših življenj, da je postalo že kar potreba, namesto da bi z nakupovanjem zgolj zadovoljevali svoje potrebe. Mimogrede zaidemo v trgovino in nekaj kupimo, mogoče kakšno malenkost, zaradi dolgčasa, zabave ali kar tako, celo večkrat na dan. Večja kot je izbira hrane, kozmetike, oblačil, elektronskih naprav, različnih storitev, zabave, potovanj itd., bolj se nam to zdi dobro, in mnogo raje zahajamo tja, kjer nam ponujajo "še več".
Pa nas več in več izbire res osrečuje?
"Če je nekaj izbire dobro, pa to nujno ne pomeni, da je še več izbire še boljše," meni profesor socialne teorije, Američan Barry Schwartz v knjigi The Paradox of Choice, why more is less (Paradoks izbire, zakaj je več manj). Schwartz pravi, da je za človeka nedvomno dobro, da ima izbiro in da se lahko avtonomno odloča, vendar se z vse večjo (pretirano) izbiro ta obrne v svoje nasprotje - na človeka deluje destruktivno. Ko se znajdemo pred policami z 20 vrstami zobne paste, s 50 različnimi vrstami piškotov, ko imamo na izbiro 15 krojev kavbojk v 10 različnih barvah, ko izbiramo med številnimi znamkami in modeli avtomobilov z brezkončnimi kombinacijami dodatne opreme, ko imamo na izbiro več kot 150 TV programov, ko nam agencije ponujajo debele kataloge potovanj in v vsakem kraju veliko vrst bivanja z veliko različne ponudbe, ko se znajdemo pred izbiro zelo veliko oblik frizur v neskončno mnogo odtenkih barv, ko imamo na voljo celo vse večjo ponudbo izobraževanja in tako naprej, se lahko znajdemo v hudi stiski.
In večinoma se, saj porabimo ogromno časa in energije za izbiranje in poleg tega nam na koncu vedno ostane grenak priokus, da smo zgrešili najboljšo izbiro. Temu sledi razočaranje, obžalovanje, slaba volja in nazadnje lahko celo depresija. Več ko imamo na izbiro, bolj smo nesrečni! Čeprav nas bombardirajo s prepričanjem, da je večja ponudba za nas nekaj enkratnega, da je na primer ponudba "več kot 650 najkakovostnejših izdelkov v naši trgovini" nekaj najboljšega, pa je v resnici več - manj, kot pravi profesor Schwartz že v naslovu svoje izjemne knjige, ki nam lahko odpre oči o tem, kako nas današnja hiper-potrošniška družba v resnici dela nesrečne.
Če želimo vplivati na svoje življenje, postati srečnejši in bolj zadovoljni ter s tem vplivati tudi na svojo okolico, je prvi korak zavedati se teh (psiholoških) mehanizmov, ki nas delajo nesrečne. Potem v zvezi s tem lahko tudi kaj storimo, čeprav to od nas zahteva vajo, disciplino in verjetno tudi nov način razmišljanja, kot piše profesor Schwartz. To pa nikakor ni enostavno, kajti mogočni in vseprežemajoči komercialno-potrošniški sistem (trgovine, proizvajalci, mediji, deloma celo izobraževalni sistem in politika) ter današnji družbeni sistem "vrednot" (potrošništvo, pohlep, sebičnost, tekmovalnost) tako temeljito posegata v naša življenja, da težko vidimo jasno podobo sveta. Od nas se pričakuje, da se prepustimo popolni "svobodi izbire", ki pa iz nas v resnici naredi odvisne, nesvobodne, nekritične nesrečnike.
Seveda ni potrebno, da ne bi več prestopili praga trgovin, agencij, frizerskih salonov ..., lahko pa se vseeno izognemo posledicam "tiranije izbire". Profesor Barry Schwartz ponuja nekaj napotkov (zelo skrajšano in prirejeno).
Izberimo, kdaj izbirati
Preprosto se lahko odločimo, kaj je v nekem trenutku za nas pomembno in izločimo številne nepomembne in nepotrebne izbire. Lahko tudi omejimo število izbir, na primer: oblačila bomo šli kupovat v največ dve trgovini, odločali se bomo zgolj med dvema počitniškima krajema in podobno.
Postanimo izbiralci in ne nabiralci
Zaradi velikanske izbire vse bolj postajamo pasivni nabiralci, namesto da bi bili aktivni izbiralci. Niti ni potrebno slediti večini. Pri tem bi lahko razmišljali tudi o načrtovanju nakupa, tako da si preprosto napišemo na listek, kaj potrebujemo in se potem tega tudi držimo. Danes pa se pogosto dogaja, da gremo v trgovino po vžigalice, domov pa prinesemo polne vreče razno raznih izdelkov. Mogoče malo pretiravam, a v resnici ni kaj dosti drugače.
Več zadovoljstva, manj popolnosti
Naučiti se moramo, da je nekaj "dovolj dobro", ne pa da vedno iščemo "najboljše", pa čeprav je tisto "najboljše" takoj za vogalom. Tako se zaradi odločitve, ki smo jo naredili, počutimo bolje. Ni se nam potrebno primerjati z drugimi in z njihovimi izbirami "najboljšega". Tako bo manj obžalovanja.
Pozabimo na morebitne boljše izbire
Postanimo zadovoljni s svojo izbiro, postavimo lastne standarde, kaj je za nas "dovolj dobro", ne pa da se neprestano primerjamo z drugimi in njihovimi izbirami. Nehajmo razmišljati o tem, kaj vse smo "izgubili", ker smo se odločili ravno za ta izdelek, storitev, potovanje ali celo partnerja.
Izbira naj bo nepovratna
Ko se enkrat odločimo za izdelek ali storitev, ne iščimo že vnaprej možnosti, da ga vrnemo ali zamenjamo, kajti to ponovno povzroči mukotrpne (psihološke) procese tehtanja alternativ, kar nam jemlje veliko energije in časa.
Podobno kot pri nakupnih izbirah se obnašamo tudi v partnerskih zvezah: "Je bila moja izbira partnerja najboljša izbira, ki nam nudi največ zadovoljstva?" Če je naša odločitev dokončna in nepovratna, lahko namesto neprestanega tehtanja dobrih in slabih (predvsem slabih) strani vso svojo energijo vložimo v izboljšanje medsebojnega partnerskega odnosa. Danes pa se mnogi pri izbiri partnerjev obnašajo tako kot v trgovini in partnerja "zavržejo" takoj, ko jim ne nudi več (pravega) zadovoljstva in ugodja ter preprosto "kupijo" novega. In tako naprej in naprej.
Vadimo "držo hvaležnosti".
Z vajo se lahko naučimo hvaležnosti za to, kar imamo, namesto da neprestano razmišljamo, česa vse nimamo ali česa nismo dosegli. Tisto, s čimer neprestano primerjamo naše izbire, so pravzaprav samo naše predstave. Seveda pa ne gre za to, da se moramo sprijazniti s kakršnimkoli življenjem, naše razmišljanje se tiče sodobne potrošniške družbe, v kateri smo ljudje kljub preobilju dobrin oziroma izbir vse bolj nesrečni.
Manj obžalujmo
Pogosto preživimo veliko časa - ur, dni mesecev ali celo let - v obžalovanju nečesa, kar smo zamudili: dobro izobrazbo, dobro službo, dobrega partnerja, dober nakup. Pri tem pogosto slišimo razlago: "Vse bi bilo drugače, če bi .". Namesto obžalovanja, ki trati naš čas in energijo, bi lahko storili marsikaj v svojem življenju in življenju bližnjih.
Pričakujmo prilagoditve
Ne moremo se izogniti prilagoditvam. Vedeti moramo, da zadovoljstvo ob nakupu novega avtomobila, glasbenega stolpa, nakita ali česarkoli drugega ne bo dolgo takšno, kot je bilo prvi trenutek. Naučiti se moramo biti zadovoljni tudi, ko se užitek spremeni v običajen, rutinski odnos do nečesa. Temu se moramo znati prilagoditi, ne pa da takoj, ko prvo navdušenje mine, iščemo nekaj novega, nekaj, kar nam bo spet (zgolj začasno) nudilo užitek in zadovoljstvo. Seveda lahko podobno ravnamo tudi v odnosu do oseb.
Nadzorujmo svoja pričakovanja
"Na naše vrednotenje nekega izkustva bistveno vpliva to, kako ga primerjamo z našimi pričakovanji," pravi Schwartz. Kako bomo tisto, kar nam nudi nek izdelek, storitev ali oseba, ovrednotili, je odvisno od tega, kakšna so bila naša vnaprejšnja pričakovanja. Če so bila visoka, bo tudi razočaranje veliko, če se pričakovanja ne bodo uresničila. Če pa so naša pričakovanja nižja, se lahko zgodi marsikaj navidez nepomembnega, pa nas to lahko zelo osreči. Zato ni nič narobe, če znižamo naša pričakovanja, čeprav je to izjemno težko, saj družba od nas veliko "zahteva". Uspeh se danes meri z bogastvom, močjo, visoko izobrazbo (četudi so pridobljeni na podlagi pohlepa, sebičnosti in tekmovalnosti), nikakor pa ne z dobroto, sočutjem in srečo človeka.
Omejimo primerjavo z drugimi
Profesor Barry Schwartz pravi, da "kvaliteto naših izkustev vrednotimo s primerjavo z drugimi". Če se bomo manj primerjali z drugimi, bomo posledično bolj zadovoljni. Na vseh področjih našega življenja.
Naučimo se imeti radi omejitve
S tem, ko si postavimo določena pravila oziroma omejitve, se izognemo neprestanemu izbiranju, ki nam krade našo pozornost in čas. Danes velja napačna predstava, da svoboda pomeni življenje brez omejitev. Če počnemo karkoli se nam pač zdi, potem hitro lahko oviramo in uničujemo druge ljudi in svoje okolje - ta povezava je danes več kot očitna.
Znotraj smiselnih omejitev, pravil in zakonov šele lahko zaživimo kot svobodna bitja. Naša svoboda je prav tako tesno povezana z odgovornostjo do drugih in do skupnega okolja. Prepuščanje nebrzdanemu potrošništvu že načenja človeško družbo in uničuje okolje. In ne pozabimo, da so največje žrtve "tiranije izbire" naši otroci, ki se učijo od nas. Danes vemo, da moramo otroku nujno postaviti primerne meje, znotraj katerih se počuti varno, svobodno in sprejeto. Če pa so meje nejasne, nestalne in zabrisane, postane otrok s takšno vzgojo nesrečen, negotov in "problematičen". Kaj pa odrasli?
Nekoč so nam meje našega ravnanja postavljali predvsem drugi (cerkev, šola, represivni organi .). Danes pa se moramo naučiti postaviti si lastne omejitve, saj bomo sicer uničili druge ljudi in okolje, s tem pa nenazadnje tudi samega sebe.
Avtor: Rok Kralj
http://cdk.si/soutripanje/st49/paradoks_izbire.htm
LP Bučka
_________________
O tem, kaj človek v bistvu je,
ni treba v dvomu biti:
V dejanjih bistvo kaže se,
kjer se ne da ga skriti!
(Ljuba Žerovc) |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Bucka
Administrator foruma
Pridružen/-a: 24.09. 2011, 17:48
Prispevkov: 25607
Kraj: Kranj
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Bucka
Administrator foruma
Pridružen/-a: 24.09. 2011, 17:48
Prispevkov: 25607
Kraj: Kranj
|
| Objavljeno: 17 Okt 2016 16:20 Naslov sporočila: |
|
|
LP Bučka
_________________
O tem, kaj človek v bistvu je,
ni treba v dvomu biti:
V dejanjih bistvo kaže se,
kjer se ne da ga skriti!
(Ljuba Žerovc) |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Bucka
Administrator foruma
Pridružen/-a: 24.09. 2011, 17:48
Prispevkov: 25607
Kraj: Kranj
|
| Objavljeno: 12 Jan 2017 22:29 Naslov sporočila: |
|
|
5 znakov, ki kažejo na to, da je vaš otrok stara duša
Vsi smo že kdaj naleteli na pojem 'stara duša' in vsak izmed nas zagotovo pozna nekoga, katerega dušo bi lahko opisali kot 'stara'. Bodisi pri tem mislimo na staro dušo kot dušo, ki ima za seboj že kar nekaj življenja, ali na malo dušo, ki s svojim vedenjem daje občutek, da je veliko starejša, kot je v resnici.
Staro dušo iz množice otrok lažje prepoznamo, če vemo, katere znake iskati in prepoznati pri njej. Mnogi starši vzgajajo otroka s staro dušo, a se tega niti ne zavedajo. Za vas smo pripravili seznam 5 znakov, ki vam bodo razkrili, ali je vaš otrok stara duša ali ne.
1. Otrok je zelo zrel za svoja leta
Vaš otrok razume, da stvari v življenju ne potekajo vedno tako, kot so sprva načrtovane. Ne razburja se, če ne dobi takoj tistega, kar si želi. Zanje niso značilni izbruhi jeze, kadar stvari ne gredo v smer, ki so si jo zamislili. Na to temo je zelo zgovoren eden od videov, objavljen na Youtubu, ki prikazuje odzive otrok, ko jim starši povedo, da so jim pojedli vse sladkarije. Večina otrok histerično izbruhne, a nekaj jih na pripetljaj odgovori preprosto z: 'Je že v redu. Bom dobil nove.'
Če je vaš otrok sočuten, potrpežljiv in simpatičen ter lahko enostavno odpušča ljudem v svoji okolici, ste lahko prepričani, da ima staro dušo.
2. Zanimajo ga modrost, znanje in globina
Ali vam otrok postavlja vprašanja, kot so: od kje prihajajo misli, kam gremo ljudje, ko umremo in kje se nahajam takrat, ko sanjam? Nekaj teh vprašanj je precej globokih in zgoščenih, nekatera predstavljajo pravo zakladnico presenečenj, ob katerih ostanete le brez besed. Če vam otrok postavlja podobna vprašanja, vam jaso kaže eno izmed značilnosti starih duš.
Možnost, da ima staro dušo, torej obstaja takrat, ko ga bolj kot gledanje televizije, zanima diskutiranje o velikih življenjskih vprašanjih. Ob tem je neskončno pomembno, da njegovo radovednost spodbujamo, odgovarjamo na njegova vprašanja in jih ne ignoriramo.
Spodnji video prikazuje otroka s staro dušo, ki razpravlja o pomenu življenja in vesolja ...
https://www.youtube.com/watch?v=SvMiXk2gGSk
3. Kaže jasno nadarjenost za določeno stvar
Vaš otrok ima izjemen govorni, socialni, glasbeni ali intelektualni dar, ki daleč prekaša sposobnosti otrok te starosti. Stare duše namreč hranijo spomine in sposobnosti iz preteklih življenj. Ti spomini pa navdihujejo dušo, ko pride na ta svet. Vedenja nekaterih nadarjenih otrok ni moč pojasniti.
Dober primer tega je otrok, ki se uči igranja klavirja, brez da bi potreboval učne ure, ali ko prejme odlično oceno brez kakršne koli vaje in učenja. Nekateri otroci morajo svoje darove razvijati s trdim delo, medtem ko imajo drugi poseben dar brez potrebe po delu na tem in se nemalokrat med učnimi urami naravnost dolgočasijo.
4. Vaš otrok se spominja prejšnjih življenj
Če doslej niste verjeli v reinkarnacijo, vas bo mogoče spodnji izsek iz članka prepričal. Ta z znanstvenimi dokazi povzema dokaze za obstoj le-te. Nekateri otroci govorijo o rečeh, ki dobijo pomen samo, če smo odprti za možnost, da je njihova duša nekoč v preteklost že prebivala na tem planetu. Tukaj je nekaj pričanj staršev, ki govorijo o preteklih življenjih njihovih otrok.
»Sin mi je pri 3 letih povedal, da mu je njegov novi oče resnično všeč, da je res prijazen. Moj mož je seveda njegov eden in edini možni oče. Vprašala sem: 'Zakaj tako misliš?' Odgovoril mi je: 'Moj stari oče je bil zares zloben. Zabodel me je v hrbet in nato sem umrl. No, ampak mojega novega očeta pa imam zelo rad. Z mano nikoli ne ravna tako grdo.'«
»Ko sva z ženo nekega večera prhala najino 2 in pol letno hčer, sva ji skušala razložiti, kako pomembno je, da ohranjamo naš intimni del telesa čist. Spontano je odgovorila: 'Oh, nihče me ne bo izkoristil na ta način. Poskusili so nekega večera, a sem se branila. Vendar sem kljub temu umrla in zdaj sem tukaj.' Vse to je povedala kar tako mimogrede."
5. Izstopa iz množice
Vaš otrok si ne želi ves dan gledati televizije kot ostali otroci. Raje uživa v raziskovanju narave ali se predaja raznim drugim avanturističnim doživetjem. V šoli se hitro razjezi, če njegovo domišljijo kdo poskuša zatreti oz. poteptati. Z ostalimi otroki se ne razume preveč dobro.
Ker ne želi igrati družbenih vlog in se vesti v skladu z običajnim družbenim obnašanjem, po navadi nima veliko prijateljev. Starši se kljub temu zaradi tega ne smete počutiti slabo. Dovolite mu odkrivati svojo individualnost in ga spodbujajte, da sledi svoji strasti in željam v življenju. Namesto da ob njem čutite usmiljenje, ker izstopa in ne ustreza običajnim družbenim merilom, se raje naučite občutiti ponos ob njegovi edinstvenosti in možnosti, da odraste v srečnega in samozadostnega človeka.
Nanizali smo le nekaj lastnosti, ki kažejo na to, da je vaš otrok ali otrok, ki ga poznate, stara duša. Dokazano je, da je dobro, če tem dušam odstopimo brezmejen prostor, da se učijo in odkrivajo življenje po svoje. Čim bolj jih spodbujajte. V kolikor poznate otroka s staro dušo, glejte nanj s posebno pozornostjo in ga v veliki meri opogumljajte - naj sledi svojim edinstvenim darovom in strasti, omogočite mu prostor svobode. Zares je pomembno, da se ne počuti omejenega.
Nikoli ne spreglejmo želje starih duš po tem, da kaj povedo. Navsezadnje nas lahko veliko naučijo.
Vir:
https://www.sensa.si/osebna-rast/5-znakov-ki-kazejo-na-to-da-je-vas-otrok-stara-dusa/
8 znakov, ki kažejo na to, da je vaš otrok stara duša
1. Zdi se, kot bi bili z drugega planeta.
Ne veste točno, kaj je na vašem otroku drugače, je pa več kot opazno. Zdi se, kot bi bil z drugega sveta ali pa da živi v svojem svetu.
2. Mnogokrat so zamišljeni.
Ostali družinski člani se podijo po dvorišču, oni pa raje sedijo v kotu in razmišljajo ali se predajajo dnevnemu sanjarjenju.
3. Z vrstniki se ne razumejo najbolje.
Čeprav se trudijo, da bi se povezali s svojimi vrstniki, zanje hitro izgubijo zanimanje. So namreč veliko bolj bolj zreli od drugih otrok svoje starosti. V šoli mnogokrat veljajo za izobčence.
4. Iščejo družbo starejših.
V šoli iščejo družbo učiteljev, doma pa babic in dedkov.
5. Ne priznavajo avtoritete.
Stare duše so zelo inteligentne, bistroumni in pozorne na svojo okolico. Mnogokrat bodo prišli v navzkriž z ljudmi, ki bi morali zanje predstavljati avtoriteto, saj se ne bodo slepo strinjali z njihovimi nazori. Takšne otroke nevedni hitro označijo za trmaste.
6. Radi so sami.
So samotarji. To sicer ne pomeni, da se ne znajo povezati z drugimi ali da so depresivni. Gre zato, da se znajo sami zabavati.
7. So zelo radovedni.
Stare duše bodo staršem ves čas postavljali vprašanja, tudi zelo nenavadna.
8. So odgovorni in samostojni.
Takšnim otrokom lahko zaupate, saj so zelo odgovorni.
Vir:
http://www.zurnal24.si/znaki-da-je-vas-otrok-stara-dusa-clanek-283294
6 znakov, ki nam povedo, ali smo stare duše
Tisti, ki verjamejo v reinkarnacijo, verjamejo tudi v to, da so nekatere duše mlade, druge pa modre in stare. V katero kategorijo spadate?
To je značilno za stare duše!
Potrebujejo čas zase.
To ne pomeni, da nimajo prijateljev in da se zapirajo med štiri stene. Pomeni le to, da jih ne moti, če so sami. Ravno nasprotno. Zanje je značilno tudi, da se radi družijo s starejšimi.
So zelo občutljivi.
Ne, ne jokajo za vsako malenkost. Stare duše so sočutne. Skrbi jih za sočloveka in naravo. Vidijo podrobnosti, ki jih drugi spregledajo, in takoj začutijo, če nekaj ni v redu. Ne morete jih pretentati, saj vidijo v vašo dušo.
Ne sledijo trendom.
Imajo svoj stil, ki se večini zdi smešen. V mladosti so bili uporniški in se s sošolci niso razumeli najbolje.
Niso materialistične narave.
Vedo, da denar ni pomemben. Veselje jim prinašajo stvari, ki niso minljive. Zanimajo jih intelektualne teme in duhovnost.
Zavedajo se minljivosti.
Ker so smrt že večkrat izkusile, vedo, da nič ni večno. Hvaležnost izražajo na vsakem koraku.
Počutijo se stare.
Veliko jih skrbi, saj niso naivni. Odlikujeta jih modrost in potrpežljivost, a jih mnogokrat razjeda tudi dvom. Drugi imajo občutek, da so hladni in nedostopni, a temu ni tako.
Vir:
http://www.zurnal24.si/si-stara-dusa-to-so-znaki-clanek-274901
LP Bučka
_________________
O tem, kaj človek v bistvu je,
ni treba v dvomu biti:
V dejanjih bistvo kaže se,
kjer se ne da ga skriti!
(Ljuba Žerovc) |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Bucka
Administrator foruma
Pridružen/-a: 24.09. 2011, 17:48
Prispevkov: 25607
Kraj: Kranj
|
| Objavljeno: 01 Feb 2017 18:51 Naslov sporočila: |
|
|
9 znakov, da je čas za spremembe v življenju
Življenje nam ves čas daje namige in nas opominja, da delamo nekaj narobe. Včasih bolj milo, drugič bolj ostro. Opozarja nas, vse dokler ne vidimo jasno, kaj je tisto, kar moramo spremeniti in to tudi storimo.
Kdaj je torej čas, da pogledamo vase in nekaj spremenimo?
1. Ko smo nesrečni
Eden izmed znakov je, da se zjutraj pogosto težko vstanemo, namesto, da nas preplavljajo metuljčki v trebuhu od navdušenja, da je pred nami nov dan z novimi priložnostmi!
2. Ko nas motijo ljudje okrog nas
Saj veste, ko nas nekaj moti pri drugih, je potrebno to najprej spremeniti pri sebi.
3. Ko samo govorimo in nič ne naredimo
Zelo pogost problem danes. Vse vemo, imamo morje informacij, knjig za samopomoč in tečajev, skratka - vse nam je jasno. A kaj, ko stvari ostanejo pri informacijah in ni dejanskih akcij.
4. Ko za vse krivimo druge in iščemo vzroke za težave zunaj sebe
Ko se bo partner spremenil, ko bodo sodelavci začeli ceniti moje delo, ko bo oče bolj ljubeč do mene, ko bodo vsi ljudje lepše ravnali... takrat bo vse boljše. "Figo"! Gandhi je morda že klišejski, a še kako resničen: bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu in spremeni najprej sebe!
5. Ko smo ljubosumni na uspehe drugih in tekmujemo
Ko vidimo nekoga, ki je uspešen in nismo (resnično v srcu) srečni zanj oziroma nas to zmoti.
6. Ko venomer čakamo na točko v prihodnosti, ki bo prinesla olajšanje
Samo, da mine ta mesec, da mine to leto, da gremo na počitnice, da dobimo službo, da pridemo v pokoj... Ta točka sreče se nekako izmika ves čas. Dokler ne bomo zares zasidrani tukaj in zdaj, se nam bo resnična sreča ves čas izmikala.
7. Ko nimamo dovolj obilja
Pravijo, da je pomankanje prav tako znak neuravnovešenosti in disharmonije v naših življenjih.
8. Ko frustracije prenašamo v pretirano hranjenje, alkohol ali kajenje
Utapljajnje težav v navideznih zadovoljitvah, kot je hrana, alkohol in cigareti ali druge droge, je znak, da nismo zares zadovoljni. Ko smo zares zadovoljni namreč ne potrebujemo ničesar od zunaj, da bi se počutili bolje.
9. Ko zbolimo
In na koncu, ko ne vidimo vseh prejšnjih znakov (običajno jih je veliko), nam življenje ponudi še najbolj očiten alarm, da se zavemo, da nekaj ne delamo prav in je čas za korenite spremembe.
Hitreje, ko opazimo, hitreje, ko nekaj spremenimo, lažje bo in življene bo prej radostno. Potrebno je le veliko poguma in predanosti!
(Ana Vehovar)
Vir:
https://www.sensa.si/osebna-rast/9-opozorilnih-znakov-da-je-cas-za-spremembe-v-zivljenju/
LP Bučka
_________________
O tem, kaj človek v bistvu je,
ni treba v dvomu biti:
V dejanjih bistvo kaže se,
kjer se ne da ga skriti!
(Ljuba Žerovc) |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Bucka
Administrator foruma
Pridružen/-a: 24.09. 2011, 17:48
Prispevkov: 25607
Kraj: Kranj
|
| Objavljeno: 01 Feb 2017 19:02 Naslov sporočila: |
|
|
Znaki, da se duhovno prebujate
Če menite, da tisti, ki se duhovno prebujajo, vidijo le sonce, mavrico in samoroge, se motite. Ta proces je mnogokrat povezan s težkimi izzivi, saj je treba iz svojega življenja odstraniti negativno energijo. Upiranje temu procesu povzroča bolečine in depresijo, pravijo. Treba se je prepustiti toku.
Znaki, da ste se začeli duhovno prebujati
1. Sprememba v verovanju
Vsi, ki se duhovno prebujajo, spremenijo pogled na svet in tudi svoje življenje. Pogosteje se bodo uprli družbenim normam in zagovarjali osebno svobodo.
2. Nenavezanost na materialne dobrine
Ste včasih kopičili materialne dobrine, sedaj pa spoznali, da je manj več in da si sreče ni mogoče kupiti? Vaše zavedanje sveta se je spremenilo. Ko se boste znebili odvečne navlake, se boste znebili tudi nakopičene energije in lažje zadihali.
3. Želja po novi službi
Nenadoma začutite potrebo po spremembi službi? Ne oklevajte in poiščite svoje pravo poslanstvo. Ko boste storili prvi korak, se vam bodo vrata začela sama odpirati. Zaupajte.
4. Pojavi se zanimanje za teme, ki so povezane z osebnim razvojem
Vleče nas k svetlobi in pozitivnim ljudem, ki druge navdihujejo in motivirajo. Lahko se pojavi potreba po branju knjig o osebnostnem razvoju, jogi, meditaciji, molitvi …
5. Potreba po stiku z naravo
Duhovno prebujeni ljudje se zavedajo moči narave. Z njo komunicirajo in jo poslušajo, saj čutijo povezanost.
6. Težave s spanjem
Večina ljudi med duhovnim prebujenjem težko zaspijo, saj so polni energije.
7. Pogovarjajo se sami s seboj in kreatorjem
Se pogosteje pogovarjate sami s seboj ali nebeškimi bitji? To je dokaz, da se povezujete s svojim višjim jazom, ki pozna vašo pot in je povezan z božansko energijo.
8. Vse več sinhronih dogodkov
Tovrstni dogodki se pojavljajo ves čas, prepoznajo pa jih le tisti, ki so oziroma se duhovno prebujajo. Gre za dogodke, ki so med seboj povezani, in to tako močno, da je povsem jasno, da ne gre za naključja, ampak sporočilo. S tem fenomenom se je ukvarjal celo Carl Jung.
9. Občutek univerzalne enosti
Vsi smo med seboj povezani. Duhovno prebujene osebe se zavedajo, da smo več, kot le fizično telo. Na tem temelji tudi zakon privlačnosti. Vsako osebo, dogodek je v naše življenje priklicala naša energija.
10. Pojavi se potreba po bolj zdravem življenju
Naše telo je tempelj naše duše, zato moramo z njim ravnati odgovorno. Veliko ljudi, ki se duhovno prebuja, spremeni način prehranjevanja. Mnogi začutijo potrebo po vegetarijanstvu.
11. Globoka čustva
Na duhovni poti boste mnogokrat občutili globoko žalost. Včasih boste vedeli, zakaj in ta čustva nadomestili z ljubeznijo, včasih pa zanje ne boste našli razloga. Ne ignorirajte jih, ampak jih sprejmite, nato pa jih spustite.
Vir:
http://www.zurnal24.si/znaki-da-se-duhovno-prebujate-clanek-283232
LP Bučka
_________________
O tem, kaj človek v bistvu je,
ni treba v dvomu biti:
V dejanjih bistvo kaže se,
kjer se ne da ga skriti!
(Ljuba Žerovc) |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
